Kaj ni nekaj čudovitega, da svojim otrokom polepšaš dan in jim sporočiš veselo novico : “Za prvomajske počitnice bomo obiskali Disneyland park in odšli na vrh Eiflovega stolpa!”

Od trenutka, ko sva jim povedala novico, je pričakovanje raslo iz dneva v dan. Tudi najino.

Pričakovani dan je prišel. Odpravili smo se do Trsta in odleteli z Ryannairom do Pariza, letališča Beauvius. Bil je lep in jasen dan, ko smo prispeli v Pariz. Do našega apartmaja smo se najprej uro in pol vozili do Port Maillota z Aerobusom. Ta povezuje nizkocenovne lete s centrom Pariza. Pot smo nadaljevali z M1 linijo do Charles de Gaulle – Etoile, nato prestopili na linijo RER A v smeri Marne-la-Vallée–Chessy (Disneyland Paris). Izstopili smo v kraju Val’d Europe, ki je le eno postajo do Disneylanda. Za pot do našega apartmaja smo potrebovali 10 minut hoje.

Zaradi večerne ure je bila trgovina v mestu že zaprta. Zavili smo v mehiško restavracijo in se po celodnevnem potovanju v miru najedli.

Naslednje jutro smo odšli v park pred odprtjem trgovine. Odločili smo se, da  obiščemo Boulangerie. Tam smo si privoščili sok ter kavo z rogljičkom. Nekaj pa smo si jih še vzeli s seboj za v park.

Do parka smo se pripeljali z Uberjem. Bila je hitrejša opcija.

Do Disneyland parka smo prišli eno uro pred odprtjem. Hotelske goste, ki bivajo v bližini parka, so spuščali že eno uro pred nami, zunanjimi gosti parka. Kar nismo se mogli načuditi, toliko je bilo teh gostov, ki bivajo v okviru Disneyland parka. Čeprav smo bili kot zunanji obiskovalci med prvimi, ki smo vstopili v park,nje bila vrsta na vseh glavnih atrakcijah že več kot uro. Če si želite pridobiti na času, priporočam bivanje v enem izmed Disney hotelov, ki vključuje zgodnejši obisk pred uradnim odprtjem parka.

Tako smo spremenili načrt in se namesto obiska World of Frozen odločili obiskati atrakcije brez ali manj vrste. Za World of Frozen pa sva vzela Premier acess. Prost termin smo dobili šele v popoldanskem času. Dobro, da smo to storili, saj bi drugače morali v vrsti čakati najmanj 90 minut. Najprej smo se postavili v čakalno vrsto za atrakcijo Ratatouille. Bila je ena izmed najboljših atrakcij za vse nas. Toliko nas je navdušila, da si je Meta takoj pri izhodu izbrala plišasto igračo Remya, katera se je z njo na rami sprehajala cel čas v parku. Ti trenutki nam bodo vsem ostali v spominu. Bili smo malo brez energije in padla je odločitev,  preden se odpravimo iz prvega parka Disneyland Adventure world, da nekaj prigriznemo. Nad hrano smo bili zelo razočarani, saj je vse narejeno na kvaliteti hitre prehrane, cene pa so 2 kratno višje.

Da smo prišli v park z gradom speče lepotice, smo morali zapustiti Adventure world in se peš odpraviti skozi  glavni vhod Disneyland parka. Obenem je to tudi glavni vhod v Disneyland hotel, ki je res pravljičen. Po promenadi smo se odpravili do gradu speče lepotice in tam obiskali par manjših atrakcij, večinoma so bili to vrtiljaki. Park je res pravljičen in niti ena malenkost v parku te ne razočara. Res je zanimivo, kako se v naših življenjih odtisnejo posebni spomini, taki globoki, ki ostanejo za vedno.

Za nas bo ostala v spominu ena čudovita atrakcija, Small world. Kot obiskovalca parka te barviti čolnički popeljejo skozi ta čudovit planet. Je pomanjšana verzija različnih kultur in predstavljena v podobo pravljičnega sveta. Res lepo.

Ko smo se vračali nazaj po poti, smo zagledali Princess pavilion. Navdušenje je raslo, saj smo si ga vsi res želeli obiskati. Vendar smo kaj kmalu ugotovili, da bi se morali prijaviti virtualno preko aplikacije Disneyland Paris za srečanje od ene izmed Disneyevih princesk. Zelo priporočam, da to uredite zjutraj preko aplikacije, ko boste v parku, saj so termini določeni po urah.

Ugotovili smo, da vsega v enem dnevu ni mogoče obiskati. Zato smo se počasi po promenadi spečega gradu odpravili izven parka in se vrnili v Disney adventure world z namenom, da ponovno obiščemo nordijsko pravljično deželo World of Frozen in se ponosno podali preko vrste v  pravljični svet Frozen Ever After, ki smo ga od jutra tako nestrpno čakali. Bil je res čudovit občutek, ko nam ni bilo potrebno čakati in smo se samo lahkotno odpravili na vožnjo s čolnom skozi prizore Arendella. Vse je bilo tako realistično in pravljično, na koncu pa tudi malo popestreno z blagim spustom po slapu vode. Bili smo navdušeni, polni energije in moči, ki nam jo je dala ta atrakcija. Energija je seveda rasla zato smo se odpravili na Cars road trip. Med vožnjo smo videli prizore iz sveta Cars, najbolj nam je bil všeč prizor, ki povzroči spektakularen požar in slap vode v kanjonu.

Navdušeni nad parkom smo se vrnili nazaj v Disneyland park.  Med potjo smo občudovali cvetje, ki je bilo nasajeno vso pot do parka. Postajali smo spet lačni, zato smo si izbrali na promenadi majhen lokal z toplimi sendviči in kavo. Odpravili smo se tudi na ikonični panoramski Disneyev vlakec, ki vozi okrog parka. Ta vlakec nam je bil prava sprostitev in nam je veliko pomagal pri izbiri nadaljnih atrakcij, saj smo iz njega točno videli na katero atrakcijo bi še radi šli.

Ob promenadi smo se ustavili in počakali na karneval Disneyevih junakov in tudi mi zaplesali z njimi v ritmu glasbe. Kako nam je bilo zabavno in počutili smo se kot v pravljici. Nadaljevali smo skozi grad speče lepotice in v poznih popoldanskih urah obiskali še preostale atrakcije. Od labirinta Alice of Wonderland, malega hitrega vlakca, čolničkov na vodi. Zvečer pa se odparvili v deželo Petra Pana in na potovanje s Pirati s Karibov. Ta atrakcija me je presenetila, ker je bila resnično dobra imitacija tropskih krajev in tudi tropske klime znotraj atrakcije. Na koncu pa smo se odpravili še enkrat v It’s a Small world, ki nam je bil res všeč, s tisto lahkotno pesmijo in verzom. Na koncu pa se nam je utrnila želja, da bi ponovili nordijsko pravljivo v Arendellu. Kaj kmalu smo opustili načrt, saj bi bilo treba čakati vsaj 60 min. Tako smo se odpravili počasi proti promenadi, kjer so se obiskovalci že nabirali pred gradom Sleeping Beauty. Za zaključek dneva smo bili priča veličastnemu ognjemetu in projekcijskemu spektaklu na gradu, popestrenem z glasbo. Promenada je bila nabito polna od vhoda pa vse do gradu. Ozračje je bilo pravljično in preplavljeno z radostjo in spokojnostjo. Ta košček sveta je bil v tistem trenutku preplavljen z ljubeznijo. Tudi po končani ceremoniji, ko smo zapuščali park in se vračali do apartmaja, nas je navdajala čista radost. Tisti večer se je zavlekel kar v zgodnje jutranje ure, saj so bila naša telesa še dolgo potem od vtisov in emocij, ki jih bomo za vedno shranili na otok norčij, zabave in druženja (inspiracija za otok norčij, je po animacijskem filmu Inside Out)..

Naslednje jutro smo se zbudili razigrani in pravljično razposajeni. Pred odhodom v center Pariza, smo se ustavili na zajtrku v bližnji Boulangeriji.

Na poti do našega naslednjega Airbnbija, smo se najprej  ustavili v Jardin du Luxembourg, ki je eden najlepših in najbolj znanih parkov v Parizu. Ta park je bil res prava odločitev za pohajkovanje in dobro izkoriščen čas v lepem vremenu. Po parku je bilo polno zelenih kovinskih stolov, na katerih so se parižani družili in opazovali dogajanje utripa mesta. V parku je tudi velik osmerokotni ribnik, kjer otroci spuščajo lesene tradicionalne jadrnice. Park je res velik in ponuja veliko zelenih površin, od cvetličnih gred, drevoredov in urejenih francoskih vrtov.

Po pohajkovanju smo park zapustili in se kar peš odpravili do našega naslova.

Med potjo smo zagledali prijetno patiserijo in se posladkali z elegantnimi francoskimi sladicami. Tako nam je bilo lažje prehoditi preostalo pot do nastanitve.

Tisto popoldne, ko smo se namestili v naš apartma na Rue Mademoiselle, smo odšli do Eifflovega stolpa. Na ploščadi spodaj sva kupila karte in se odpravili kar na vrh. Najprej z gondolo do 2. nadstropja. Tam  nas je čakal čudovit razgled in znamenita, dve michelinova restavracija, Le Jules Verne. Od tam smo se z dvigalom popeljali vse do 276 m nad tlemi. Na vrhu je bila razgledna ploščad. Počasi in previdno smo se sprehodili okoli nje in si ogledovali Pariz iz čisto drugačnega zornega kota. Bili smo navdušeni in polni vtisov. Za nazaj smo se odpravili peš iz 2.nadstropja kar po 674 stopnicah vse do pariških tal in ploščadi. V okolici smo kupili še par obeskov za spominček našega obiska.

Naslednji dan smo se z metrojem odpeljali do Centra Pompidou, ki je po svoji nenavadni arhitekturi zelo zanimiv za ogled. Zunanji del je okrašen s cevmi, stopnicami, konstrukcijo in njegov videz spominja na industrijsko stavbo. Znotraj stavbe je eden največjih muzejev moderne in sodobne umetnosti v Evropi. Znotraj njega se nahaja tudi velika javna knjižnica. Ker pa je bil zaprt zaradi obsežne obnove, smo se odpravili do enega izmed najbolj fotogeničnih vodnjakov tik ob centru. Vodnjak Stravinsky ima 16 pisanih premičnih skulptur, ki pršijo vodo, se premikajo in je bil zaradi živih barv in raznolikosti za vse nas kraj za slikanje in zabavo. Od tam smo se odpravili do ene izmed najbolj kul kavarnic te vrste, saj sva s Suzano ljubitelja dobre kave in zelo rada zaideva in poiščeva taka mesta, kjer se kava pripravlja in pije na  čuječ in zelo uživaški način. Motors coffe naju je res snela iz ketne. Ne spomnim se kaj sva pila takrat, ostal pa je tisti občutek uživanja in sproščenosti, ko srkaš požirek po požirku in okušaš nekaj sladkega. Sediš na trgu, uživaš ob toplih žarkih pomladanskega sonca in se prepuščaš žvrgolenju mesta in njegovega utripa. Ta del mesta mi je bil od vseh predelov  res najbolj živ in avtentičen. Od tam smo nadaljevali po Le Marais okrožju in se ustavili na kosilu v italijanski restavraciji, ki nam jo je Tripadvisor priporočil kot dobro izbiro. Ni nas razočarala, saj smo jo zapustili siti in zadovoljni in še pripravljeni na raziskovanje mesta. Odpeljali smo se do kanala Saint – Martin, kjer smo se sprehodili po železnih mostičkih iz ene strani kanala na drugi kanal, se tam usedli na brežino kanala in se malo mrtinčkali na popoldanskem soncu. Nismo pa mogli spustiti tudi najbolj prepoznan hrib v Parizu. Montmartre je najvišja naravna točka Pariza in na vrhu hriba ga krasi Bazilika Srca Jezusovega, ki je značilna po svoji beli barvi. Zgrajena je iz posebnega kamna, ki ob stiku z dežjem sprošča kalcit, zato fasada ostaja svetla. Ker pa smo bili že precej utrujeni, smo se odločili, da je bilo za tisti dan dovolj raziskovanja zanimivosti in dali prednost nam najljubšim in tudi najbolj prepoznavnim francoskim slaščicam – Macarons. Zato smo obiskali kar dve najbolj priporočeni patiseriji. Prva je bila Laduree, najbolj znana in najbolj ikonična. Druga pa je bila Pierre Hermé, ki slovi po intenzivnih okusih in ustvarjalnih kombinacijah z bogato izbiro okusov.

Odkorakali smo z dvema paketoma makronov v roki počasi proti našemu apartmaju in po naključju odkrili še eno majhno in ravno pravšnjo kavarnico za našo degustacijo makronov. Ob hladno pripravljeni kavi za naju sta Ana in Meta z navdušenjem začeli okušati makrone. Po slastnih grižljajih in vzdihljajih smo se vsi strinjali, da so nam bili bolj všeč od Pierre Hermé.

Tako smo tisto pozno  popoldne v kavarnici zaključili naš potep in raziskovanje Pariza. Čakala nas je samo vrnitev v apartma in priprava na let do Trsta v zelo zgodnjih jutranjih urah.

To naše potovanje nam bo ostalo v zelo lepem spominu. Vsi tisti trenutki skupaj, ko smo vsi nasmejani, srečni in hvaležni, da lahko preživljamo čas skupaj. Vso to zadovoljstvo na obrazih  bližnjih, te samo spomnijo, ko spet malo skrenemo s poti. Misli in stvari s katerimi se prepogosto ukvarjamo takrat izginejo in se zavemo, da je življenje eno samo čudovito potovanje.