Želja, da bi nekaj ustvarjala skupaj, je v nama živa že od takrat, ko sva bila še fant in punca. Pred 16 leti sva se spoznala in že takrat načrtovala najino skupno, čudovito pot.
Bila sva polna sanj in velikih načrtov, ki so že obstajali v polju najinih duš. Vse je bilo že tam. Midva pa sva stopila v skupno in družinsko življenje.
Duša se je odločila, da gre v naš fizični svet po izkustvo. Poda se na pot samospoznavanja in resničnega odkrivanja kdo v resnici je. Duša je izvorna energija, njena dominantna vibracija je visoka in močno ustvarjalna. S prihodom na svet se ji vibracija močno zniža z namenom, da tukaj skozi izkušnje in situacije pride do zavedanja, da je več kot samo fizično telo, da je čisti izvor energije ter da lahko tukaj in sedaj ustvarja življenje kot si ga sama želi in je njen namen.
Lansko poletje je vzklila zelo močna želja, da bi se po zelo dolgem času spet odpravili nekam ob morje. Spomini najinega poročnega potovanja na Santorini so bili še vedno zelo močni. Najinima puncama, polna emocij, pripovedujeva kam bi jih peljala na dober gelato. In to sva ponavljala toliko časa, dokler se ta srčna želja ni uresničila.
Odgovornost.
Prevzemanje odgovornosti je zelo pomembna pri osebnem razvoju, saj brez nje ne moreš napredovati in vse kar se lahko zgodi, če je ne sprejmeš je to, da obstaneš na tistem mestu, ki ti jo neodgovornost nudi.
»Srečn’ga pa zdrav’ga!«
»Samo, da bo zdravje, pa bomo imeli vse.«
Dve povedi, ki sta izrečeni vsako leto na zadnji dan leta. Ali takrat, ko se srečamo z osebami, ki so nam blizu v življenju, družino, prijatelji, sodelavci, znanci, ki jih srečamo na ulici. Močan stisk roke. Pogled v očeh, ki naznanja, da je leto naokoli in da se v novem letu ne bo nič kaj veliko spremenilo.
Leto je spet naokoli. Besede in pogled v očeh se ne spremenita.
Mine še eno leto. Zgodovina se spet ponavlja.
Tako se nadaljuje in nadaljuje v nedogled.
Smisel našega obstoja, tukaj in sedaj, je v tem, da zaživimo sebe. Da se zazremo vase in ugotovimo, da smo vsi izvor čiste energije, čiste ljubezni in sprejemanja.
Katera prepričanja živite sedaj? Kako vam služijo v življenju?
Sama sva imela prepričanja, ki nama niso kaj dosti služila. Želela sva narediti spremembo, želela sva živeti drugače. Vendar prepričanja niso pustila, da se življenje odvija v smeri, ki sva si jo sama želela.
Pobegnila sva. Vzela sva si čas samo za naju in se odpeljala do, nama, najlepšega kotička Slovenije – Posočja. Tja sva se odpravila zaradi najine dolgoletne želje po kanjoningu v enem izmed najlepših kanjonov Slovenije. Najine skupne trenutke pa sva hotela preživeti tudi ob dobri hrani, zato sva komaj čakala, da sedeva za mizo najboljše kuharice na svetu.
Pravijo, da te Camino pokliče. Nama je začel šepetati na letališču v Kuala Lumpurju, ko smo se vračali s šestmesečnega potovanja. Sebastijan je krožil in krožil okoli revij, hotel je eno kupiti. “Nič ni pametnega,” je rekel. Nemir ga je privedel do revije “National Geographic – Sto krajev, ki ti bo spremenilo življenje”. Brskava po reviji, prideva do Španije in vidiva Jakobovo pot. “Hudo! Gremo to enkrat prehodit’,” rečem in listava naprej …
