Zahodna Samoa je res eden najlepših otokov Južnega Pacifika, če ne najlepši. Ali sva se sploh prav odločila, da sva nam skrajšala bivanje samo na en teden od načrtovanih dveh mesecev?
Že od prvega dne so se nama sanje začele počasi razblinjati, ugotovila sva, da ni možno dvigovati denarja z najino debitno kartico in, da imava skoraj neuporabno kartico z maestro čipom. Bila sva prisiljena dvigniti denar iz najine kreditne kartice.
Tiste dneve sva stopila v kontakt z informacijskim centrom banke, kjer so nama po emailu poslali lokacijo avtomata, ki bi podpiral naš maestro čip. Na koncu, ko sva prišla na tisti kraj so nama domačini razložili, da je bil bankomat nekoč tam a so ga že davno umaknili.
Tisti dan smo se tudi odpravili do pisarne, da se pozanimava ali imamo sploh kakšne možnosti za potovanje do Tokelaua. Povedala sva jim tudi, da sva jim pošiljala emaile že par mesecev pred prihodom glede informacij o potovanju. Gospa za računalnikom je najbrž ves čas našo pošto ignorirala in nama na pol prijazno razložila, da postopek za vizo traja en mesec, da morava predložiti razna potrdila, ki pa jih seveda nisva imela in tako smo lahko samo odšli.
Po vsem tem sva se odločila, da sva prestavila naš datum povratka nazaj na Fiji in si za zadnje štiri dni Samoe rezervirala Beach falo(hiško) na eni izmed najlepši lokaciji otoka Upolo. Obema se je ta odločitev zdela najboljša in tudi najbolj ekonomična, glede na naš budget, saj bi v dveh mesecih zapravili veliko preveč od naše zmožnosti in to s kreditno kartico.
Saletoga Sands Resort & Spa
Glede na to, kako je Samoa prelepa in bogata z naravo, predvsem pa še vedno čisto lokalna, so naju najbolj očarale ceste, ki so asfaltirane iz lavinega peska in bele peščene plaže z lavinimi polji in gostim rastjem v notranjosti otoka.
Priložnost sva imela, da sva najela motor za en dan in doživela glavno naravno znamenitost Samoe, to je To Sua Ocean Trench in se po nesrečnem naključju, saj na poti nisva nikjer našla goriva za naš motor, ustavila v Saletoga Sands Resort & Spa. Tam smo dobili gorivo za naš motor in se še dobro najedli v prelepi hotelski restavraciji ter se malo sprostili od celega napornega tedna, ki je bil za nami.
Na Samoi sem bil nazadnje pred skoraj desetletjem in sem vesel, da se ni kaj dosti spremenilo. Ljudje tam še vedno živijo v vaseh in družina jim je najpomembnejša vrednota. Spoštujejo in živijo z naravo, zato je človek čisto očaran in si ne želi odditi iz otoka. Upava, da se kmalu vrneva z veliko vrečo denarja ?
