Danes je petek trinajsti in točno na današnji dan smo kupili karte do oddaljenega otoka Rotume, ki še vedno spada pod Fiji in je z ladjo oddaljen natanko dva dni plovbe. Tam nameravamo ostati približno mesec dni, oziroma do naslednjega prihoda prve ladje. Vsi si želimo odditi čimprej iz mesta, da bo Ana lahko uživala ob morju in pesku, ki ga ima tako zelo rada. Tudi midva si želiva malo več svobode, miru in verjameva, da bomo na tem otoku zelo uživali.

Po drugi strani pa je malo v nama prisoten strah zaradi dogajanja v letu 2016. Dvajsetega februarja ima Suzana rojstni dan in ravno takrat je pustošil ciklon Winston pete stopnje, ki je nekatere dele in otoke povsem uničil. Obnova še vedno poteka v nekaterih vaseh glavnega otoka pa tudi na manjših otokih Lau Group, ki jih nameravamo tudi obiskati. Gromozansko so narasle tudi cene sadja, zelenjave in posebno yangone. Ker brez te pijače ne gre, se potrošnja le te po Winstonu ni zmanjšala. Začelo pa jo je primanjkovati, domačinom pa so v vaseh začeli prodajati hibrid te yangone, ki v namesto petih letih zraste že v letu ali dveh. Zato je cena male vrečke danes pet dolarjev, pred Winstonom pa je bila le en dolar. Domačini so pripravljeni odšteti za to razvado, ki so jo včasih imeli čast piti samo poglavarji, celo premoženje.

Res se nam že kolca po lepih plažah in morju. In kar je še najbolj pravljično pri tem je to, da bomo na otoku samo mi in domačini.