Otok Taveuni oziroma Garden island. Čudoviti nasadi palm, rodovitna zemlja, ki nudi ogromno svežega sadja kot so mango, ananas in papaja, plaže, ki jih vidiš na razglednicah in ljudje, ki te sprejmejo z vsem svojim srcem.
Prvi dan smo se peš odpravili do bližnjega mesta Naqara od tam pa se z avtobusom odpeljali do Bouma National heritage parka. Ustavili smo se v vasi Bouma in se od tam sprehodili ob reki po čudoviti travni potki in občudovali bujno rastlinje. Po nekaj minutah smo prispeli do slapu po katerem se park tudi imenuje. Slap je res prelep, mogočna sila vode se zliva v tolmun, ki je iz vseh koncev obdan s cvetjem in rastlinjem. Tam smo se za nekaj časa ustavili in pojedli kosilo, riž s karijem. Malo smo se ohladili v tolmunčku in nadaljevali pot skozi drobno stezico visoko nad slapom. Na vrhu hriba pa je bil ves trud poplačan z razgledom daleč naokoli.
Morali pa smo se počasi vračati nazaj, da ne bi zamudili zadnjega avtobusa, ki je tudi najcenejša možnost za tak odmaknjen kraj, taksi nas bi stal veliko več. Že naslednji dan pa smo se spet odpeljali v ta košček Taveunija. Šli smo še malo dlje, tam kjer se tudi cesta konča, do vasi Lavena. Odločili smo se, da se odpravimo po poti Lavena Coastal walk in se za kar šriri ure vrnili nazaj v osemdeseta leta, saj so ta kraj uporabili za snemanje prizorov znanega filma Vrnitev v Modro laguno. Sprehajali smo se po plaži, kjer je stala tudi hiška katero so uporabili za snemanje. Pot je potekala vseskozi ob obali in se pred zadnjim delom, ko smo morali prečiti reko iztekajočo se v morje ob brvi, odcepila v notranjost skozi rečno bujno dolino do slapu Wainabau.
Počutila sva se kot v raju in okoli naju je bilo samo slišati šumenje slapu in lepo ptičje petje. Ana nama je utrujeno zaspala v naročju, midva pa sva se zadovoljno smehljala ob vsej tej lepoti okoli naju. Med vračanjem nazaj smo se hoteli še ohladiti v morju, a sva se raje odločila, da se čimprej vrnemo in pojemo kaj toplega. Tisto noč smo se odločili prespati v majhnem homestayu v vasi Lavena. Še dobro, da smo se odločili ostati saj smo ostali čisto sami obkroženi z eno najlepših plaž in naravo, ki sva jo sploh kdaj videla.
Noč je bila malo bolj strašna kot ponavadi saj smo bili čisto sami, na strehi pa so bili obiskovalci, ki so motili naš spanec. Zjutraj pa sva vso najino neprespanost takoj pozabila z zajtrkom ob jutranjem soncu na terasi obdano z belo peščeno plažo in morjem prelivajočim se v različne odtenke modro-zelenih barv. Ob vsej tej lepoti smo uživali celo jutro, čofotali v toplem morju in se čudili kako je kulisa skoraj čisto taka, kot je bila v risanem filmu Moana. Ker pa vemo, da bomo podobne kraje še obiskovali in uživali ob njih, smo se tisto popoldne odločili, da se odpravimo počasi nazaj proti domovanju naše družine. Mimogrede pa smo se ustavili še pri moji stari znanki v Mateiu. Lepo nas je pogostila z Fiji vodo in dvema različnima vrstama mangota, v senci krošenj tega drevesa na prelepem tropskem vrtu kokosovih palm in tropskega cvetja.
Taveuni bo ostal za vedno v najinih spominih kot pravi rajski otok in se že veseliva, da bova Ani pripovedovala naše potepanje po tem otoku, ko malo bolj odraste.
