Pred nami se je v daljavi risala meglica otoka Rabi, ki se nam je zdela zelo blizu a kasneje se je izkazalo, da pot do tja ni tako enostavna. Iz otoka Taveuni smo se pripeljali v eni uri z malo večjim čolnom do Natuwu baya na otoku Vanua Levu, kjer smo se kar malo načakali na avtobus, ki je pripeljal po štirih urah čakanja. Nato pa nas je čakala skoraj dve uri dolga pot z avtobusom, ki je ustavljal na skoraj vsakem ovinku in brnel po neasfaltirani cesti.
Garden Island
Otok Taveuni oziroma Garden island. Čudoviti nasadi palm, rodovitna zemlja, ki nudi ogromno svežega sadja kot so mango, ananas in papaja, plaže, ki jih vidiš na razglednicah in ljudje, ki te sprejmejo z vsem svojim srcem.
Prvi obisk pri zdravniku
Danes je ponedeljek, prišli smo iz dolgega sprehoda po mestu. Šli smo preveriti datum našega odhoda do otoka Rotume, ki pa se je zamaknil še za en dan na 18.oktober. Tukaj se ne moreš zanesti na točne datume in ure odhoda, ampak nič hudega bomo pač ostali še en dan več pri naši družini v Suvi. Ana se je ravno dobro navadila na ritem tukaj. Zadnja dva dni je dobila kar hude izpuščaje po rokah, nogah in tudi po obrazu.
Ali bo petek trinajsti za nas srečen dan?
Danes je petek trinajsti in točno na današnji dan smo kupili karte do oddaljenega otoka Rotume, ki še vedno spada pod Fiji in je z ladjo oddaljen natanko dva dni plovbe. Tam nameravamo ostati približno mesec dni, oziroma do naslednjega prihoda prve ladje. Vsi si želimo odditi čimprej iz mesta, da bo Ana lahko uživala ob morju in pesku, ki ga ima tako zelo rada. Tudi midva si želiva malo več svobode, miru in verjameva, da bomo na tem otoku zelo uživali.
Fiji time – da popizdiš
Ko sva bila doma v Sloveniji sva si zelo želela, da se najin ritem življenja umiri. Preveč hitenja drug mimo drugega, površna komunikacija, seveda tukaj nastane rutina, ki pa je ne prenesemo in nam gre iz dneva v dan na živce. Tukaj na Fijiju je zgodba popolnoma drugačna. Vedela sva, da bo ritem življenja čisto spremenjen. Fiji time. Po domače “da popizdiš”.
Ali nam je bilo tega treba?
No, pa je prva noč za nami. Zbudlli smo se v lepo sončno jutro. Včerajšnji dan je bil za nas eden najbolj napornih od kar potujemo vsi trije skupaj.
Jaz sem Dragić, ona je Dončić
Počasi odhajamo in pred nami je najtežji del, ki se mu reče poslavlanje. Na mesečnih ali tedenskih potovanjih tega nikoli ni bilo začutiti saj smo odšli samo na dopust. Zdaj pa se bomo kar odpravili na čisto neznano pot življenja, ki ni ne označena kam in koliko časa bo trajala, ampak je ravno zato še bolj zanimiva saj nas vabi, da odkrijemo zakaj in sploh nas tako zelo kliče glas naše notranjosti.
Iskanje samega sebe sredi oceana
Mesec oktober se približuje počasi a zelo vztrajno, v najinih glavah se porajajo še določeni strahovi ob stvareh, ki jih morava še postoriti do našega odhoda. Zanimivo pri vsem tem načrtovanju je, da za nekatere stvari sploh ne veva kako se jih bova sploh lotila in zaradi tega človek kar zamrzne. V življenju vedno hočemo biti stoodstotni. Ampak kaj v življenju je sploh ziher? Zato pa si želiva izzvati samega sebe in zbiti iz glave ven to naše ziheraštvo.
Sedaj smo trije! Kam pa zdaj?
Zdaj, ko je najina punčka stara že dve leti, smo v tem času obiskali že kar nekaj restavracij po svetu, kjer smo se imeli res fajn. Že kot fant in punca sva si želela, da bodo najini otroci skoraj vsepovsod z nama.
Tudi v takih restavracijah in krajih, kjer si je nekaterim težko predstavljati.