Copenhagen

Starševstvo je zelo lepo poslanstvo. So pa pomembni tudi skupni trenutki v dvoje, kot nekoč, ko sva bila še fant in dekle. Tako sva najino punčko pustila pri babici in dedku, midva pa sva se odpravila spoznavat decembrske radosti v prestolnici Danske.

Za to kratko potovanje sva se odločila na hitro in spontano, po srečnem naklučju pa nama je tudi uspelo rezervirati mizo v eni od najboljših restavracij. Ta najin vikend sva planirala tri tedne pred odhodom. Malo je bilo potrebno uskladiti najine urnike v službi z letalskim prevozom, vendar sva nekako uskladila in rezervirala odhod iz Ljubljane preko Waršave in prihod v Zagreb z direktnim letom iz Copenhagna. Lov na mizo v različnih restavracijah sva začela iskati po rezervaciji letalske karte. Kar pa je bilo zelo pogumno, saj so restavracije takega slovesa kot so Noma že v naprej rezervirane za najmanj tri mesece do enega leta. Poskušala sva z vsemi možnimi kombinacijami od čakalne liste, do klicev in e-mailov. In to s časovno omejitvijo enega dne oziroma decemberske sobote, ki sva jo imela rezervirane za pohajkovanje po Copenhagnu. A nama je uspelo in to dva dni pred odhodom z rezervacijo kosila v NOMI in večerje v eni izmed najboljših restavracij nove generacije, AMASS.

V Copenhagnu sva rezervirala sobo preko spletne strani Airbnb. To je bila majhna soba v stanovanju, ki jo mladi danski par oddaja, da si s tem vsaj malo povrne drage stroške stanovanja.

Prispela sva v Copenhagen v petek zvečer in ulice so bile polne skuliranih mladcev s pločevinko piva v roki. Do središča mesta je bilo priti čisto enostavno. Iz letališča vozi metro in tudi vozna karta, ki jo kupiš na letališču, velja za vse oblike mestnega prometa in je časovno omejena.

V soboto zjutraj sva se odpravila do restavracije Souls, kjer sva zajtrkovala. Za naju dokaj neobičajen zajtrk, predvsem pa zelo zdrav in okusen zajtrk z obilico raznovrstnih sestavin in zanimivih okusov. Od raznih mueslijev in smoothijev z tropskimi in gozdnimi sadeži, do odštekanih solat iz avokada, radiča, timijana, češnjevega paradižnika in vložene čebule. Na koncu pa še z jutranjim ritualnim kofetkanjem na čisto drugačen način z kokosovo kavo z riževim mlekom.

Ko sva komaj malo ublažila najine želodčke z eno urnim sprehodom po mestu, sva prispela do kraja zaradi katerega sva načrtovala ves najin obisk Copenhagna. In to je Noma, restavracija z večkratnim slovesom najboljše na svetu in z najbolj vročim imenom Nordijske kuhinje, Rene Redzepijem. Ta je skandinavsko kuhinjo postavil na zemljevid kulinaričnega sveta.

Ko sva stopila v restavracijo, naju je pričakal prelep sprejem celotnega tima, ki so naju lepo pospremili do najlepše mize v restavraciji. Dobila sva kar metuljčke v trebuhu in občutek hvaležnosti, da so se nama izpolnile dolgoletne želje.

Odločila sva se za spremljavo z sokom, ker je bilo to za naju nekaj novega, pa še ura je bila komaj poldne, da bi se že sredi dneva opila. Osebje je bilo zelo ustrežljivo, skulirano in iz vseh vetrov sveta. Mladi Mehičan nama je na pladnju prinesel ribe in školjke, da sva si ogledala kar sva dobila na krožnikih skozi hode. Bilo jih je vsega skupaj petnajst.

Med najbolj zanimivimi je bilo jabolko, postavljeno na ledu, znotraj izrezljano in napolnjeno z lepo oblikovanimi  jabolčnimi kroglicami.

Jesenski krožnik z listi fermentiranega česna, v njem pa skriti majhni grižljajčki s hruško in krekerji z mravljami. Sledila so zame najbolj zanimive jedi od redkvine pite, ožganega travniškega zelenja z pokrovačevo kremo do glavne zvezde, pečene race, ki nama jo je na pladnju prinesel Rene osebno.

Sledile so sladice, ki so bile vse po vrsti mojstrovine, najbolj prepričljiva pa se nama je zdela sladica s paradižnikom in slivami. Ko sva uživala še v zadnjih grižljajčkih in skodelici kave, so naju povabili na sprehod po kuhinji in prostorih. Tam sva videla kako poteka delovni dan vseh zaposlenih v Nomi.

Ko sva odhajala, sva šla še na hitri ogled nove sestrske restavracije z imenom 108, ki je takoj za vogalom in je bolj običajna od svoje velike sestre.

Ker je bil mesec December in se je že počasi mračilo sva se sprehodila po neštetih mostovih do kanala Nyhavn. Ta kanal je zgrajen v 17.stoletju in je  obdan z značilnim slogom pisanih hiš, ki se raztezajo vzdolž po kanalu. Ker se za December spodobi, sva si privoščila grog in si ogledala božični sejem na kraljevem trgu(Kongens Nytorv).

Ob pogledu na uro in dejstvo, da se je najin čas večerje prebliževal, sva se peš odpravila do restavracije Amass. Na koncu se je izkazalo, da bi bilo bolje najeti taksi, ne pa tavati po temnih ulicah  ob številnih kanalih in se vmes še izgubiti, ker naju je najina Here aplikacija malo zavedla. Prišla pa sva vseeno ob točni uri,  le malo  zadihana.

Amass je odprl svoja vrata leta 2013, ko je takrat še Nomin glavni šef Matt Orlando sklenil, da odpre svojo restavracijo na bolj odmaknjenem severnem delu mesta. Priznam da nama ni bilo tako všeč kot pri Nomi, mogoče tudi iz razloga, da je bilo za tisti dan vsega preveč. Kot tudi pri Nomi je bila edina mesna jed divja raca, saj je tudi pri drugih restavracijah pogosto na meniju. Ni čudno, saj je v okoliških kanalih polno divjih račk, ki čakajo da se znajdejo na krožnikih svetovno znanih kuharjev.

Po večerji sva se s taksijem odpravila do zabaviščnega parka Tivoli in se sprehodila po stezi, ki obkroža park. V parku je poskrbljeno za zabavo, od različnih vrst vrtiljakov, za bolj pogumnejše pa ne manjka tudi adrenalinska vožnja z vlakom smrti in prosti pad. V parku  stoji eden najlepših objektov v mestu, v mavrskem slogu zgrajen hotel Nimb. Še posebno pa je lep ponoči, ko je osvetljen z številnimi lučkami.

Po dolgem dnevu, ko sva se vračala peš proti najini nastanitvi, sva bila osupla ob spoznanju, kako je Rene z Nomo obudil nordijsko kuhinjo. Osredotočil se je na iskanje novih sestavin in okusov v lokalnem okolju in jih postavil na krožnike. Mnogi so ob odprtju restavracije mislili, da je to šala, saj je bila miselnost Dancev, da je vse kar je južnejše od njih boljše in okusnejše. Rene pa je vztrajal, raziskoval, navduševal je mlade ljudi in iz njih naredil nove zvezde, ki so z odpiranjem svojih restavracij v mestu in njegovi bližnji in širši okolici nadaljevali ta fenomen svetovne kulinarike. Tako se v Copenhagen in v vsa skandinavska mesta zgrinja množica dobrojedcev iz vsega sveta.

About

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja