Pravijo, da te Camino pokliče. Nama je začel šepetati na letališču v Kuala Lumpurju, ko smo se vračali s šestmesečnega potovanja. Sebastijan je krožil in krožil okoli revij, hotel je eno kupiti. “Nič ni pametnega,” je rekel. Nemir ga je privedel do revije “National Geographic – Sto krajev, ki ti bo spremenilo življenje”. Brskava po reviji, prideva do Španije in vidiva Jakobovo pot. “Hudo! Gremo to enkrat prehodit’,” rečem in listava naprej …
Že med potovanjem sva se pogovarjala o prihodnjih popotniških načrtih. Želela sva, kjerkoli na svetu, delati na ekoloških kmetijah, kjer ti v zameno za delo nudijo hrano in prenočišče (WWOOF). A nama je Camino začel kričati in njegov klic je prevzel vso najino pozornost. Tako sva se kmalu po prihodu domov odločila, da se vsi trije odpravimo na slavno romarsko pot Camino de Santiago.

FIZIČNA PRIPRAVLJENOST
Rada imava šport – tek je na najinem dnevnem urniku. A večurna hoja pomeni malo drugačno kondicijo. Mesec dni pred Caminom sva trikrat na teden prehodila od 12 do 15 km. Trikrat sva se tudi odpravila na enaindvajsetkilometrsko pot od Sebastijanovega doma do mojih staršev. Tam smo prespali in se naslednji dan vrnili domov. Dobila sva predstavo, kako bo to potekalo na Caminu in bila rahlo prestrašena, ali bova lahko to izpeljala. Vendar je bil strah odveč, saj so naju na poti vzpodbujali ljudje s pozitivno energijo, zato sva na dan zlahka prehodila od 20 do 25 km. Najina kondicija je postajala iz dneva v dan večja, zato sva lahko delala tudi daljše razdalje. Na koncu sva npr. lahko prehodila 32 km. Pri tem je pomembno, da se poti lotitite »z glavo«, da ne pride do kakšnih večjih poškodb.

OBUTEV
Da ne pride do večjih poškodb pripomorejo tudi dobra obutev in nogavice. Pohodniške čevlje dobro razhodite, da na poti ne dobite preveč žuljev. Kupite kvalitetne nogavice, ki ne zadržujejo vlage, kar še posebej velja za tiste, ki se jim noge bolj potijo. Midva sva imela s seboj 2 para nogavic, ki sva jih sproti prala. Nič hudega, če imate s sabo še en par. Za popoldanski prosti čas pa priporočava tudi kakšno lažjo obutev – npr. natikače ali Teva sandale.

NAHRBTNIK IN OBLAČILA
Priporočljiva teža nahrbtnika je 10 % lastne teže. Midva sva to priporočilo absolutno prekoračila. Sebastijan je v nosilki na hrbtu nosil Ano. Vse skupaj je tehtalo 25 kg! Moj nahrbtnik pa je bolj spominjal na atomsko bombo, ki je tehtala 13 – 14 kg.
Težko sva se odločila, kaj vzeti s sabo na pot. V glavi sva ves čas imela misel “mogoče pa bo to prišlo prav”. A se je izkazalo, da rek “manj je več “ še kako drži. Zato vam priporočava, da s sabo vzamete naslednje stvari, ki naj bodo iz kvalitetnega materiala:

– 1 dolge hlače, ki se jim lahko odstranijo hlačnice in so po potrebi tudi kratke hlače;
– 1 kratke hlače;
– 2 športni majici z dolgimi rokavi (odvisno od vremenskih razmer);
– 2 športni majici s kratkimi rokavi;
– soft shell jakno;
– spodnje perilo;
– športni moderček;
– 3 pare nogavic;
– kapo ali klobuk (za zaščito pred soncem).

LEKARNA  IN OSEBNA HIGIENA
Če se poti lotite počasi, lekarne najverjetneje ne boste veliko potrebovali. Priporočava, da spakirate le nujne stvari, saj so lekarne na poti na vsakem koraku. Tako si boste prihranili prostor in tudi denar, saj lahko zapravljate po nepotrebnem. S seboj lahko za začetek vzamete naslednje stvari:

– tablete proti glavobolu in bolečinam;
– obliže za žulje Compeed;
– obliže za žulje na prstih;
– vazelin
– negovalno kremo za stopala (zaradi celodnevne hoje super zadeva za nego stopal po tuširanju);
– hladilni gel za lajšanje bolečin (Voltaren, Naklofen, Ice Power).

Tudi pri osebni higieni priporočava, da je manj več. Na poti je veliko trgovin, kjer lahko opravite nakup vseh nujnih stvari. Spakirajte:

– zobno ščetko;
– zobno pasto;
– gel za tuširanje ali trdo milo za tuširanje (midva sva imela slednje, saj sva tako prihranila na prostoru);
– majhen šampon za lase in balzam (kupite jih npr. v Müllerju).

DODATNA OPREMA
Nahrbtnik je že skoraj poln in dodatna oprema je samo še pika na i, da se lahko odpravite na vašo veliko avanturo.

– Spalna vreča;
– brisača iz mikrovlaken;
– švicarski nož;
– pohodne palice;
– čepki za ušesa;
– majhna svetilka;
– sponke, kljukice za obešanje perila;
– polnilec za telefon ali Power Bank;
– vodič (John Brierley – The way of St. James);
– trdo milo za ročno pranje perila.

ZAČETEK POTI IN KAKO DO TJA?
Našo pot smo začeli v francoski pirenejski vasi Saint Jean Pied de Port. Iz Benetk smo se z letalom odpravili do Bordeouxa, nato smo pot nadaljevali z vlakom do mesta Bayonne in se od tam z avtobusom odpeljali do našega izhodišča poti.

ROMARSKI POTNI LIST
Romarski potni list ali credencial lahko dobite na sedežu Društva prijateljev poti sv. Jakoba v Ljubljani ali pa ga dobite na začetku poti v Saint Jean Pied de Portu.

PRENOČIŠČA IN HRANA
Na poti lahko koristite različne vrste prenočišč oz albergue. Mi smo koristili albergue municipial in albergue privat. Eno noč pa smo tudi prespali v cerkveni albergue, ki je za romarja prav posebna izkušnja.
Za posteljo v albergue municipal boste odšteli od 5 do 10 €. Tam lahko koristite skupno kuhinjo,  kjer si lahko sami ali s katerim od so-romarjev pripravite obrok.
Za posteljo v albergue privat boste odšteli od 10 € naprej. Mi smo jih koristili predvsem na poti od Sarrie do Santiaga (zadnjih sto kilometrov poti). Na zadnjem delu poti je namreč veliko več romarjev in turistov z avtobusi, zato je večje tudi povpraševanje po prenočiščih. Poleg tega so albergue municipial (Xuntia) v tem galicijskem delu zelo osiromašene kar se tiče kuhinje in skupnih prostorov.
Cerkvene albergue plačujete s prostovoljnimi prispevki. Nabrani denar porabijo za skupno večerjo, ki jo pripravijo vsi romarji skupaj v sproščenem duhu in druženju. Nato pa se lahko odpravite k skupni molitvi.
V večini naših albergue so bile skupne kuhinje, zato smo večino časa za hrano skrbeli sami. Ko smo se popoldan razkomotili, smo se odpravili v trgovino ter si nakupili stvari za kosilo in malico za naslednji dan. Ko pa ni bilo časa za kuhanje, ali pa se nam preprosto ni ljubilo kuhati, pa smo si kupili trihodni romarski meni, katerega cene se gibljejo od 10 € naprej.
Pozorni morate biti na siesto med drugo in peto uro popoldan, saj so trgovine takrat zaprte in ulice prazne.

Jakobova pot nam bo vsem ostala v lepem spominu. Seveda smo imeli tudi dni, ko bi se najraje zakopali v zemljo in ostali tam. A takšni spomini s časom zbledijo, ostanejo pa dogodki in ljudje, zaradi katerih je ta pot tako posebna. Stkali smo čudovita prijateljstva, zaradi katerih je na koncu poti po licu stekla tudi kakšna solza. Takrat si želiš, da bi hodil dalje, saj ugotoviš, koliko ti Camino da. Razčistiš strahove, ugotoviš, da za življenje ne rabiš veliko, določiš si nove cilje, zaradi katerih hočeš biti še boljši do sebe in drugih. Res je, da je delo na sebi najtežje. Vendar je za življenje to naložba brez vrednosti. Neprecenljiva!

Ne oklevajte in se podajte na El Camino! Obljubiva, da vam ne bo žal. Buen Camino!