Papageno Resort – Kadavu Island

Papageno Resort sem po prebiranju Lonely Planeta zasledil pod rubriko najboljši eko resort na Južnem Pacifiku. Po vseh pripetljajih, ki smo jih imeli zadnje tedne, je bil obisk resorta pravšnji obliž na naše rane, najboljši možen kraj za počitek, raziskovanje endemičnih vrst ptic in snorklanje po bljižnjih ter malo bolj oddaljenih koralnih grebenih, ki so res nekaj posebnega.

Biser Pacifika – Samoa

Zahodna Samoa je res eden najlepših otokov Južnega Pacifika, če ne najlepši. Ali sva se sploh prav odločila, da sva nam skrajšala bivanje samo na en teden od načrtovanih dveh mesecev?

Že od prvega dne so se nama sanje začele počasi razblinjati, ugotovila sva, da ni možno dvigovati denarja z najino debitno kartico in, da imava skoraj neuporabno kartico z maestro čipom. Bila sva prisiljena dvigniti denar iz najine kreditne kartice.

Nočna mora

Peti dan v priporu

Preživljamo za nas najtežje čase. Danes je petek, dvanajstega januarja, in smo zaprti že peti dan, odkar smo prišli iz Samoe. Po nesrečnih okoliščinah smo sedaj tukaj, v hotelu, kamor pošiljajo vse ljudi, ki jih želijo deportirati nazaj v svojo državo. Razmere niso ravno rožnate. Poskušava ostati pozitivna, vendar je zelo težko ostati miren. Čakamo, kako se nam bo ta zgodba iztekla.

Samoa, prihajamo!

Danes smo se po dvanajstih tednih našega potovanja in pohajkovanja po malo večjih in manjših otokih Fijija, vrnili nazaj na kraj, kjer smo tudi začeli.

Po skoraj pet urni vožnji z avtobusom iz Suve smo se pripeljali do Lautoke, kjer bomo preživeli še dva dni, preden odletimo na Samoo.
Že komaj čakamo da po dolgem času malo odfrčimo v zrak. Ana je že danes, ko smo se peljali mimo letališča v Nadiju, veselo cepetala s svojimi majhnimi nogicami.

Kako smo si različni

Vedela sva v kaj se podajamo in s kakšnimi pogoji se bomo soočali, a še vedno se včasih vprašava za kaj je tako. Meniva, da smo zahodnjaki veliko bolj odprti in bolje sprejemamo različne kulture, ljudi in se jim lažje prilagodimo kot oni nam. Šele zdaj po treh mesecih bivanja v njihovih domovih sva ugotovila, da nas ne razumejo ali pa nas preprosto nočejo. Sva pa v tem času postala bolj hvaležna za vse stvari, ki jih imava v življenju.

Zmešana starša, zmešan otrok

Pišem na deževen dan, ki pa ni nič drugačen od prejšnjih dni. Dežuje že skoraj cel teden. To je tudi naš velik izziv ostati pozitiven skozi cel dan in prevetriti te deževne oblake, saj se soočava z raznoraznimi malenkostmi, ki pa so včasih čisto po nepotrebnem v najinih mislih, včasih pa tudi ne. Velikokrat razmišljava kako bi bilo dobro si privoščiti kakšen teden oddiha v majhnem resortu daleč od pogledov in ljudi, ki nas ne razumejo ali pa mi njih ne, kakorkoli že, to sva že pisala v blogu Kulturni šok.