Na Kendov Dvorec naju vežejo posebni spomini, ki jih ne bova nikoli pozabila. Prvič, ko sva ga obiskala je bilo na Valentinovo. Do potankosti se spomniva kako je bilo takrat in kako sva si obljubila, da bova v ta hotelček redno zahajala.
Matareva beach fales
Če ste ljubitelj lepih peščenih plaž in uživate ob poslušanju valov kako udarjajo ob bližnji koralni greben, ko se počasi prebujate v preprosti tradicionalni spleteni hiški, na preprosto mehki peni z belim pregrinjalom in zaščitno mrežo proti komarjem, potem je Matareva resort pravi za vas.
Biser Pacifika – Samoa
Zahodna Samoa je res eden najlepših otokov Južnega Pacifika, če ne najlepši. Ali sva se sploh prav odločila, da sva nam skrajšala bivanje samo na en teden od načrtovanih dveh mesecev?
Že od prvega dne so se nama sanje začele počasi razblinjati, ugotovila sva, da ni možno dvigovati denarja z najino debitno kartico in, da imava skoraj neuporabno kartico z maestro čipom. Bila sva prisiljena dvigniti denar iz najine kreditne kartice.
Nočna mora
Peti dan v priporu
Preživljamo za nas najtežje čase. Danes je petek, dvanajstega januarja, in smo zaprti že peti dan, odkar smo prišli iz Samoe. Po nesrečnih okoliščinah smo sedaj tukaj, v hotelu, kamor pošiljajo vse ljudi, ki jih želijo deportirati nazaj v svojo državo. Razmere niso ravno rožnate. Poskušava ostati pozitivna, vendar je zelo težko ostati miren. Čakamo, kako se nam bo ta zgodba iztekla.
Samoa, prihajamo!
Danes smo se po dvanajstih tednih našega potovanja in pohajkovanja po malo večjih in manjših otokih Fijija, vrnili nazaj na kraj, kjer smo tudi začeli.
Po skoraj pet urni vožnji z avtobusom iz Suve smo se pripeljali do Lautoke, kjer bomo preživeli še dva dni, preden odletimo na Samoo.
Že komaj čakamo da po dolgem času malo odfrčimo v zrak. Ana je že danes, ko smo se peljali mimo letališča v Nadiju, veselo cepetala s svojimi majhnimi nogicami.
A Grande Dame of the Pacific
Ko vam tole piševa, leživa v mehko čisti posteljnini in oba uživava v brezplačni WiFi povezavi. Po skoraj treh mesecih bivanja pri domačinih, sva naredila dvodnevni kratek premor in to na najbolj družinski praznik, Božič. Ana je sladko zaspala in uživa v globokem spancu.
Kako smo si različni
Vedela sva v kaj se podajamo in s kakšnimi pogoji se bomo soočali, a še vedno se včasih vprašava za kaj je tako. Meniva, da smo zahodnjaki veliko bolj odprti in bolje sprejemamo različne kulture, ljudi in se jim lažje prilagodimo kot oni nam. Šele zdaj po treh mesecih bivanja v njihovih domovih sva ugotovila, da nas ne razumejo ali pa nas preprosto nočejo. Sva pa v tem času postala bolj hvaležna za vse stvari, ki jih imava v življenju.
Zmešana starša, zmešan otrok
Pišem na deževen dan, ki pa ni nič drugačen od prejšnjih dni. Dežuje že skoraj cel teden. To je tudi naš velik izziv ostati pozitiven skozi cel dan in prevetriti te deževne oblake, saj se soočava z raznoraznimi malenkostmi, ki pa so včasih čisto po nepotrebnem v najinih mislih, včasih pa tudi ne. Velikokrat razmišljava kako bi bilo dobro si privoščiti kakšen teden oddiha v majhnem resortu daleč od pogledov in ljudi, ki nas ne razumejo ali pa mi njih ne, kakorkoli že, to sva že pisala v blogu Kulturni šok.
Suva – zeleno mesto
Ker smo tukaj v Suvi že kar nekaj časa in se vedno vračamo nazaj iz otokov v to glavno mesto Fijija, morava nekaj napisati o tem kako mi kaj tukaj preživljamo čas. Ker je mesto znano po zelo pogostem dežju skozi celo leto, večinoma časa v nahrbtniku nosimo dežne plašče in dežnik, saj se tukaj vreme zelo nahitro spreminja. To mesto je največje mesto na Južnem Pacifiku in arhitekturno bogat s kolonialnimi stavbami in modernimi nakupovalnimi centri kot sta Tappo city in MHCC.



