21. junija smo stopili na trg pred katedralo Santiago de Compostelo in zaključili svojo najlepšo dogodivščino do sedaj. Ta je bila polna razburljivih trenutkov veselja, smeha in tudi joka, ki pa se je hitro spremenil v solze smeha. Kar naenkrat sva se zavedla, da smo skoraj na cilju.
Radost je v malenkostih
Po enaindvajsetih dneh El Camina smo si vzeli prost dan za počitek v Leonu. Zaradi vsakodnevnega vstajanja ob zgodnjih urah, nenehnega pakiranja in zlaganja vrečk v nahrbtnike in iz njih, smo bili že kar malo utrujeni. Noge nam bodo za dan počitka zelo hvaležne. Jutri pa se bomo z napolnjenimi baterijami spet odpravili proti Santiagu.
Buen Camino!
Danes je dvanajsti dan našega El Camina in od francoske vasice Saint Jean Pied de Port, ki leži v Pirenejih, smo prehodili že okoli 250 kilometrov. Priznam, da sva v tem času na našem blogu manj aktivna, a nikakor nisem našel moči in volje, da kaj napišem.
Muhast kot vreme
Moje razpoloženje je zadnje čase kot vreme – zelo muhasto in mi včasih dela kar hude preglavice. Ne morem verjeti, kako je lahko moje počutje na tako različnih polih. Danes sem lahko vesel in srčni Seba, jutri pa me nekaj obsede, zavrti in si kar lepo pokvarim dan.
Lombok
Otok Lombok je po sestavi zelo podoben sosednjemu in večjemu Baliju, a za razliko od njega še veliko bolj naraven in ponuja ravno toliko kot slednji ali pa še malo več. Mi smo si za obisk Lomboka rezervirali dober teden dni.
Žurerski otoček
Četudi nisva ravno kakšna huda žurerja, sva se odločila ravno za najbolj žurerski otoček od treh Gilijev, ki so drug od drugega oddaljeni le streljaj in ležijo tesno ob Lomboku.
Ta mali otoček naju je kar lepo očaral, čeprav se nama je zdel na trenutke kar malo premajhen za vse nas turiste. Še vedno pa smo lahko našli svoj miren kotiček in košček bele peščene plaže, ki je bila skoraj samo za nas. Priznava, da smo se tukaj tako dobro počutili tudi zaradi našega hotela Jali resort.
Potovati z otrokom? Mala mal’ca
V tem blogu se želiva malo razpisati o potovanju z otrokom in vas še malo bolj opogumiti, da se boste še lažje odpravili tja kjer mislite, da je z vašim malčkom to neizvedljivo. Če pa mislite, da je z rojstvom otroka konec potovanj, vam lahko poveva, da se prava potovanja takrat šele začnejo.
Ali sploh vesta kaj delata?
Marsikdo si najbrž misli, pa so prinesli svoje riti nazaj v realnost. Pa še oba sta brez službe in prave prihodnosti. Le kaj so imeli od tega potovanja? Dragi bralci najinega bloga. Ker veva, da tisti, ki naju res redno spremljate dobro veste, da je bil najin namen potovanja, da se še bolj povežemo kot družina.
Presenečenje!
Točno pol leta potovanja je za nami in sedaj morava spet v realnost. Vračamo se domov iz našega res čudovitega potepanja in smo hvaležni za vse pripetljaje, ki smo jih doživljali na poti. Spoznali smo veliko dobrih ljudi, ki so nama stali ob strani, ko smo to najbolj potrebovali in kljub vsem težavam, ki smo jih imeli so nama ravno oni iskreno pomagali, da smo prebrodili naše težke trenutke. Ko tole piševa sva v Frankfurtu pri Suzini birmanski botrici in že komaj čakava, da presenetiva vse v Sloveniji. Komaj čakava, da vidiva izraze na obrazih naših najbližnjih saj so nas zelo pogrešali in upali, da se vrnemo čimpreje domov.